Omemba: Paul Griffiths

»Ostajajo neverjetno zahtevni časi. Mislim, da še nihče ni videl takšnih razmer.«

»Najprej smo tri ure leteli nad Dubajem, nato, ker nam je zmanjkalo goriva, pristali na pomožnem letališču v Dubaju, ker letalo ni moglo pristati na mednarodnem letališču. Potem pa smo še pet ur sedeli v zaprtem letalu, ker so mislili, da bomo lahko vseeno odšli na mednarodno letališče, ki je 15 minut letenja stran. Sledil je nov udarec: zmanjkalo je elektrike in posledično smo ostali brez prezračevanja, bilo je grozno. Iz letala nismo smeli, le odprli so vrata, da bi vsaj malo zraka prišlo noter, a upoštevaje, da gre za veliko letalo, se to seveda ni zgodilo.«

»Bil je en zaposleni, ves nasmejan, ki je govoril, naj čakamo. To je bilo to.«

»Še vedno se pojavljajo zamude in preusmeritve poletov (...) Prizadevamo si, da bi v zelo težkih razmerah čim prej obnovili delovanje.«

»Kar pomnim, mislim, da še nihče ni videl takih razmer.«

»Med tem vremenskim pojavom nismo izvajali nobenih sejalnih operacij. Bistvo sejanja oblakov je v ciljanju oblakov v zgodnejši fazi, pred padavinami. Sejalne dejavnosti med hudo nevihto bi bile neplodne.«

»Paul Griffiths je moj dober prijatelj. Seveda je dober glasbeni pisec.«

»Zdaj grem ven. Spuščam vrata in ne gledam roke, ko jo nesem proč. Pada sneg. Torej bom šla naprej v snegu.«

»Obstajajo pesniki, ki pišejo pesmi, te pesmi pa nato postanejo cikli. Enako je z romanopisci.«

»Sam se res imam za skladatelja miniatur, tako je bilo sploh na začetku moje skladateljske poti.«